»PO LOGAŠKI POTI«:

»PO LOGAŠKI  POTI«:ROVTE_SMREČJE_LAVROVEC_VRH  SV. TREH KRALJEV,

Nedelja, 30. januar 2011

Nadaljevanje pohodniške pravljice iz snežne ujme preteklega leta, ko smo pričeli hojo po t.i. Logaški planinski  poti. Napoved vremenarjev o čudovitem sončnem dnevu je skoraj pokvarila razpoloženje pohodnikom, ki so se podali na nadaljevanje te poti po krajih, ki so jim še do nedavnega pravili, da so »Bogu za hrbtom« zaradi svoje prometne odmaknjenosti in kjer je učiteljica, ki je prišla  pred mnogimi leti učit v te kraje,  ob prihodu bridko zajokala, ker je mislila, da je gotovo prišla na konec sveta. Megleno in mrzlo  nedeljsko  jutro je objelo pohodnike v svoje nederje in  57 pogumnih  udeležencev pohoda,  se je  odločno, polno novih pričakovanj in izzivov spet podalo v to manj znano, čeprav od prestolnice ne tako oddaljeno pokrajino.  Medtem, ko je večina državljanov še spala, so  tu v Rovtah  bili že pri sveti maši in s svojimi vozili zasedli edini večji parkirni prostor v tem kraju.

Rovte sestavljajo naselja Rovte, Petkovec, Praprotno Brdo in številni mali zaselki. Ležijo na 700 metrih nadmorske višine.. Tu je naravno križišče poti proti Vrhniki, Idriji, Logatcu in Žirem. 

Danes so to lepo urejene hribovske vasice, kjer se poleg vse bolj razvijajočega turizma oživljajo tudi obrti, s katerimi so se nekoč ukvarjali predniki: klekljanje čipk, pletenje košar, izdelovanje raznih izdelkov in predmetov iz lesa. Razgiban teren, bogate naravne danosti in bližina mest je pritegnila tudi  pohodnike. Prek travnikov, gozdov in skozi vasice  potekajo številne poti: Evropska pešpot E7, Notranjska, Logaška, Škofjeloška, Mladinska planinska pot ter  Logaška kolesarska pot. Zaradi odprtosti terena je tu potekala cesta že v davni preteklosti, saj so vozarji vozili tod mimo v notranjo Avstrijo V vasici Smrečje, kjer danes stoji cerkev, je nekoč stala kapela z Marijino podobo, ob kateri so se vozarji ustavljali in priporočili za srečno pot.

 Današnja cerkev Marijinega vnebovzetja  je morebiti celo iz 16. stoletja in sodi med  majhne priljubljene božje poti, ki je ohranila ta sloves do današnjih dni, pa čeprav se njihov sloves ni raznesel po vsej Kranjski ali Sloveniji. Na Kranjskem je bila v17. 18. stoletju posebno sloveča božja pot Sveti trije Kralji na Vrhu pri Rovtah med Logatcem in Žirmi. Cerkev  Sv. Treh Kraljev, ki so  tudi  zavetniki popotnikov, je bila omenjena že leta 1560 in romarji , ki so prihajali k Mariji v Smrečju ali k Trem Kraljem, so obiskali obe. 

Vrh je raztresena hribovska vas, na njenem 884 m visokem vrhu samevata le cerkev in župnišče. Pogled na okoliške hribe, travnike, njive, bujne gozdove, pomirja obiskovalce, tako romarje kot danes vedno več pohodnikov.

Lepota te idilične pokrajine, raztresenih vasic s cerkvicami na hribčkih, starimi tipičnimi velikimi hišami, ki značilne za te kraje, v zimsko tančico odeta pokrajina, ki kot »trnuljčica« spi v svojem idiličnem spanju, nas prestavi v nek drug čas, morda tistega bližnjega, ki se ga še spomnimo iz otroštva, ko še verjeli v pravljice  in pravljične junake, ki domovali v prelepi gozdni pokrajini, oblečeni v zimsko čipko nedavno zapadlega snega. K takemu vzdušju doprinese meglenost dneva, popestrena s  sicer kratko snežno ploho.

 Na koncu poti nas spet, tako kot lani ,sprejme dobra vila v svoji nenavadni za ta kraj in veliki hiši na pogostitev s čajem in  ponovno se prepričamo v gostoljubnost ne samo gostiteljice, vodnikove sodelavke, temveč vseh ljudi  tega območja. Verjetno so res delovale »nadnaravne sile«, saj je voznik skupaj z nami varno pripeljal ogromen avtobus po ozki in vijugasti cesti do kmečkega turizma Kisovec. Iz pravljičnega sanjarjenja so nas tu dokončno prebudile domače kulinarične  dobrote in preostanek popoldneva  smo preživeli prijetnem  druženju in plesu.

In vse lepo se prehitro konča, planinci planinskega društva Pošte in Telekoma iz Ljubljane smo spet preživeli  čudovit pohodniški dan, kar gre nedvomno zahvala našemu vodniku Milanu in še posebno pa tudi njegovi sodelavki za res topel sprejem in pogostitev. Vendar  poti in pravljičnega doživljanja  s tem še ni konec, vse je še skrito, prikrito in nepredvidljivo….         Ne zamudite, nadaljevalo se bo jeseni, v novembru, ko bomo spet se podali na zadnji delček  hoje po Logaški poti.