Od gradu PODSREDA do SVETIH GOR nad Bistrico

Martinov pohod in martinovanje skupaj z našimi planinski prijatelji iz PD Brežice je postalo že tradicionalno. Na letošnjem, že 28. zaporednemu jesenskemu srečanju, smo se zapeljali do Gradu Podsreda, kjer so nas pričakali naši brežiški planinski prijatelji. Grad se košati na severnem pobočju Orlice nedaleč od trga Podsreda, ki je upravno središče Kozjanskega regionalnega parka, katerega namen je varovanje naravne dediščine. Park obsega 200 kvadratnih KM subalpskega in z gozdom poraslega območja od Bohorja, Orlice, ravnine ob Sotli, vinorodno območje gričevij okoli Bučke vse do Bizeljskega. Tokrat je Martinov pohod potekal malo drugače kot pretekla leta, ko smo hodili po gričkih in vzpetinah skrbno nasajenih s žlahtno vinsko trto. V prijetni hoji pretežno po gozdnih poteh od Podsredškega gradu pa do Svetih gor nad Bistrico smo spoznavali delček tega parka in njegovega naravnega bogastva. Najprej pa smo si skupaj ob obširni ter zanimivi razlagi ogledali dobro ohranjeno grajsko poslopje ter notranje prostore. Sprehodili smo se skozi grajske sobane in zgodovino menjajočih grajskih gospodarjev osem stoletij starega zidovja, ki je kljub prezidavam in dozidavam ohranilo skoraj neokrnjeno prvotno jedro. Grad se obnavlja pod vodstvom Kozjanskega parka. Obnovljene kašče so namenjene galerijski dejavnosti, dvorana pa koncertom, razstavam in promocijam. Prav posebej nas pritegnila srednjeveška kuhinja in pod stopniščem skrita grajska ječa. V pritličnih prostorih pa smo si ogledali predstavljeno steklo, ki temelji na glažutarski tradiciji. Steklarstvo ima na Kozjanskem že dolgo tradicijo in se je razvilo predvsem tam, kjer so gozdne površine ponujale dovolj zadostne količine lesa.

Da smo lažje krenili na pot proti našemu končnemu cilju Svete gore, smo se v grajski veži podkrepili s kavico, čajem, pecivom ter drugimi dobrotami, ki nam jih pripravili naši gostitelji. Z dvorišča in obzidja gradu so se nam nudili čudoviti pogledi po slikoviti obsoteljski mehki pokrajini daleč v hrvaško Zagorje, mimo Donačke gore, Boča vse do Pohorja.

Kolona kar številnih pohodnikov je nato krenila na pohod pod vodstvom vodnika Iva Trošta, direktorja zavoda Kozjanski park, ki ni samo dober poznavalec le tega, temveč tudi izvrsten in zanimiv pripovedovalec. Imeli smo pravo učno uro spoznavanja gozda, njegovega rastja in gozdnih živali ter njunega sožitja. V besedi in tudi nazorno ob posameznih čudovitih primerkih žlahtnih drevesnih vrst, ob katerih se ustavljali,je nam skušal približati pomen tega naravnega bogastva, njegovega ohranjanja, tako gozda, celotne narave kot tudi kulturne dediščine, posebno tudi značilne kozjanske domačije. Obogateni za nova znanja oziroma zavedanja, smo prispeli do vznožja Svetih gor, ki je bil tudi cilj tokratnega pohoda. Zaradi svoje lege in bogate duhovne zgodovine so Svete gore častitljiv kraj. To je skupina petih cerkvenih svetišč, ter obisk teh je že od leta 1265 stara znamenita božja pot Slovencev in Hrvatov. Po strmem pobočju nas do svetišč pripelje pot, ob kateri so leseni kipi križevega pota, delo kiparja Staneta Jarma.
Peš hojo smo tu zaključili, saj nas je v Gostišču Kocjan v Stari vasi že čakala bogata martinova pojedina. Dan smo nadaljevali v veselem planinskem druženjem s plesom. Vmes pa je nas tudi tokrat nasmejala dramska skupina z Martinom, ki je na svojstven način uprizorila krst vina. Naši planinski vinogradniki pa so tudi letos dali v oceno svoj pridelek posebni komisiji, ki je najboljšim svečano podelila priznanja za najbolje ocenjena vina
Spet smo preživeli čudovit pohodniški dan ob spoznavanju naše naravne in kulturno etnografske dediščine ter v prijetni hoji v sončnem dnevu. Odšli smo z občutkom hvaležnosti našim gostiteljem, ki nam pripravili tako pester in bogat dan.