"P O T PO G O L T E H"
zapis pohodniškega planinslega dneva s PD PT.
zapis pohodniškega planinslega dneva s PD PT.
Vroče jutro je stopnjevalo željo, da se čim prej umaknemo na vremensko ugodnejšo višino, kje nam bodo temperature bolj znosne, saj je termometer že v zgodnjem jutru kazal temperature po Sloveniji krepko čez mejo normale dolgoletnega letnega povprečja. Namesto do hotela na Golteh, smo se zapeljali le do spodnje postaje gondole, do vasi Žekovec, saj so nam žičničarji v ugodni ceni gondole nudili brezplačen topel obrok.
Golte so apnenčasta visoka kraška planota na V obrobju Kamniško Svinjskih Alp, večinoma poraščena z gozdom in z značilnimi kraškimi pojavi kot so žlebiči, vrtače, brezna, jame in so eno od zelo priljubljenih zimsko letnih visokogorskih središč. Planota leži med dolino Ljubnice in sotesko Ljubijo, proti JV pa se spušča v Mozirsko kotlino. Tu dobile prostor številne planine, ime planote pa izhaja verjetno iz lastnosti krasa: »goltati vodo«. Z gondolo smo se popeljali do novega hotela Golte na
Začne se že takoj ob hotelu, kjer nas smerokaz »POT PO GOLTEH« usmeri na strmo gozdno pot in nato čez travnike na razgleden vrh Medvedjak. Ob spomeniku NOB se za hip ustavimo, ker od tu čudoviti pogledi, nato pa nadaljujemo mimo umetnega jezera pri Treh plotih. Akumulacijsko jezero na višini 1530 m v zimskem času zagotavlja vodo za zasneževaje smučišč. Po krajšem vzponu in nato s spustom pridemo do koče na Starih Stanih,
kjer si privoščimo prvi daljši počitek. Nadaljevali smo hojo po prijetni poti mimo Starih stanov, čez pašnike, vrtače, mimo jezerc, nato pa smo prav vsi zmogli še zadnji kar strm vzpon na najvišji,
Sledil je po razgibani poti le še spust do Mozirske koče, od koder po počitku nadaljevali hojo mimo kapele do Alpskega vrta, ki je najvišje ležeč in najlažje dostopen Alpski vrt v Evropi. Park leži na višini 1300-1400m, njegova površina pa se lahko primerja s površino petih nogometnih igrišč. Park ima več kot 100 vrst alpskih rastlin. Pot po Golteh smo zaokrožili in končali spet pri hotelu Golte. Tu so nas presenetili z res obilnim ter slastnim kosilom, ki se je zelo prileglo, saj je pot bila v vročini kar dolga. Nato je sledil le še povratek z gondolo nazaj v dolino, kjer nas je naš pozoren voznik pričakal v že ohlajenem avtobusu.
Lep pohodniški dan smo preživeli, v prijetni hoji in veselem druženju, kar gre tudi zahvala našima vodnikoma, Ruži in Tonetu.