Od izvira Soče do POŠTARSKEGA DOMA na Vršiču
Krasna si, bistra hči planin!
Brhka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti –
krasna si, hči planin!
Napovedana lepa in sončna nedelja je izzivala po izletu v gore. Z Andrejem sva se odpravila proti Vršiču, a tokrat na malo drugačen način kot doslej. Z rednim avtobusom sva se zapeljale iz Ljubljane preko prelaza Vršič do odcepa ceste v Zadnjo Trento. Od tu pa je le dober kilometer sicer asfaltne ceste do Doma pri izviru Soče.
Po kavici v prijetnem okolju doma, ob šumenju prekrasne reke Soče, sva se peš odpravila proti Vršiču, saj sva imela namen obiskati najino planinsko kočo Poštarski dom na Vršiču. Napovedana lepa in sončna nedelja je izzivala po izletu v gore. Z Andrejem sva se odpravila proti Vršiču, a tokrat na malo drugačen način kot doslej. Z rednim avtobusom sva se zapeljale iz Ljubljane preko prelaza Vršič do odcepa ceste v Zadnjo Trento. Od tu pa je le dober kilometer sicer asfaltne ceste do Doma pri izviru Soče.
Izredno lepo speljana planinska pot, mulatjera se spočetka v okljukih dviga ob hudourniškem potoku, ki naju s svojim bučnim šumenjem ves čas spremlja,
drugi del pa po gostem gozdu mogočnih smrek, le občasno se gozd razpre in ponudi čudovite poglede na mogočne vršace, ki obkrožajo dolino Zadnje Trente.
Do prelaza na Vršiču sva porabila s počitki dobre 2 uri in od tu pa do našega doma sva naredila skoraj
V prijetnem kramljanju z oskrbnico, sva si ogledala nove pridobitve-lesene stole in mize,ter si seveda privoščila kosilo iz pestrega menija tega dneva.
Priporočava tudi pot , ki jo danes prehodila, saj je zaradi sence in hladnosti kot nalašč primerna za vroče poletne dni, predvsem pa za vse tiste z manj pohodniške kondicije in za družine z otroci, ki jim bo reka in njen izvir zagotovo zanimiv.
V A B L J E N I