SKALNICA - SVETA GORA

SKALNICA - SVETA GORA-SKUPNI IZLET S PD HPT "UĆKA" RIJEKANedelja, 31. maj 2009
Slovenija ima več "svetih gora", najodličnejša med vsemi pa je 681 metrov visoka Skalnica nad Solkanom, od koder se ob lepem vremenu vidi Jadransko morje in Furlanska nižina do Julijcev s Triglavom, čez Vipavsko dolino do notranjskega in istrskega hribovja. Prelepo svetogorsko okolje, kjer se duhovno staplja z naravno lepoto, ki je človeka že stoletja vabila k sebi, smo si izbrali za letošnje srečanje in druženje s prijateljskim planinskim društvom PD HPT "Ućka" Rijeka.Zadnjo majsko nedeljo se je 30 članov PD Pošte in Telekoma Ljubljana v deževnem jutru iz Ljubljane z vodnikom Borisom Lazarjem in predsednikom društva Stanetom Tomšičem popeljalo proti Novi Gorici. S planinci iz Reke smo se srečali na novogoriški avtobusni postaji. Ob kozarčku dobrodošlice in po pozdravih predsednikov obeh društev, so stiski rok in prijateljski objemi dokazovali, da se teh srečanj veselimo.Skupinico reških planincev, ki hoje na goro ne bi zmogla, je z avtobusom popeljal Stanko Dolenc skupaj z Jožetom Dobnikom, avtorjem Vodnika Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije, na avtobusni ogled krajev Trnovo in Lokve. Trnovo je znano po velikem spomeniku NOB na vznožju hriba Kobilnik, v spomin na žrtve fašizma. V Lokvah pa je 17. junija leta 1967 delavski svet takratnih Združenih PTT organizacij, predhodnik današnjih podjetij Pošte Slovenije in Telekoma Slovenije, sprejel sklep o podelitvi domicila nekdanjim kurirjem in vezistom NOV Slovenije. Preostali planinci obeh društev pa smo se na goro napotili peš s ceste nad Solkanom. Skupaj več kot 80 pohodnikov pod vodstvom vodnika Aleša Koršiča iz naše Planinske skupine Nova Gorice, je krenilo na lepo gozdno pot. Močno ozelenelo drevje je zakrivalo poglede na vijugajočo zeleno modro krasotico Sočo. Razigranost in vedrina pohodnikov obeh društev je pregnala deževne oblake in posijalo nam je za ta čas kar močno sonce. Ob studencu, ki izvira ob poti izpod skale, si natočimo sveže studenčnice in si privoščimo prvi počitek. Nadaljujemo proti 652 m visoki vzpetini Vodice. Hrib je prepreden tako kot Sveta gora z jarki in kavernami, ki pričajo o največji bitki iz 1. svetovne vojne na tem območju, t.i. Soški fronti. Tu je še ohranjen eden izmed italijanskih spomenikov postavljen po 1. svetovni vojni. Pred nami se prikaže vzpetina Skalnica z že od daleč vidno mogočno baziliko. Po krajšem počitku se napotimo po lepi cesti proti Sveti gori, cilju današnjega pohoda.Zaradi lege je bila Sveta gora vseskozi v preteklosti pomembna strateška točka, saj viri govorijo o nastanku svetišča že v l. 1368. O nastanku cerkve govori tudi znana legenda o pastirici Urški Ferligoj iz Grgarja, kateri se je na Skalnici prikazala Mati božji in ji naročila, da tam sezidajo novo cerkev. Oblast je po legendi Urško obsodila laži in jo večkrat zaprla, a se je vedno čudežno rešila. Cerkev je bila v burnih zgodovinskih časih večkrat porušena, tudi divjanje soške fronte ji ni prizaneslo. Sedanja je bila obnovljena 1928. V bližnjem gostišču smo pri skupnem kosilu nadaljevali s prijetnem in sproščenim planinskim druženjem. Skupaj z našimi gosti smo si še ogledali notranjost bazilike in njeno okolico, ki je ponujala razglede proti oblačnim Julijcem in proti Solkanu z znamenitim "solkanskim mostom" in Gorici. Pozno popoldne se je bilo treba posloviti, Rečani so se poslovili kot to vedno dobro znajo, s pesmijo. Napis nad vhodom v cerkev pravi: "Jaz pa stojim na gori kakor prej". To preneseno velja tudi za prijateljstvo članov obeh društev, ki je še vedno močno kot vse doslej. Res smo preživeli izredno lep dan na tej gori, ki pomeni zgodovinski opomin na nesmiselnost vojn, vsem romarjem pa morda zadnje upanje in zahvalo za uslišane prošnje.